Scene smo ravno tako oblikovali po podobah iz glave, takoj smo vedeli, kateri predmeti morajo nujno biti v prostoru. Nekaj pa smo jih dodali predvsem za boljše predstavljanje sobe. Za boljšo realizacijo smo vključili tudi elemente, ki niso pomembni, vendar spadajo v to sobo (tam so zato, da popestrijo sobo), s tem igralcu omogočimo raziskovanje, premikanje po prostoru.

Začetna scena:

Prva scena je v avli, kjer igralec v pismu izve kakšna so pravila za igranje igrice.

Pri prvi nalogi igralec ob pravilnem in pravočasnem pritiskanju smernih tipk na tipkovnici, sledi algoritmu, ki ga je pripravil nekdo drug. V tem primeru je to plesni avtomat. Pri tej nalogi moramo biti pozorni na kar nekaj vidikov, tako na osebnostne lastnosti igralca (natančnost, odzivnost itd.), kot tudi na pomembne elemente igre – tekmovalnost ter točkovanje. To po navadi učencem predstavlja nek izziv, zaradi česar si prizadevajo biti čim boljši. Tu smo uporabili eno izmed tehnik iger – igralec ima možnost ponovnega igranja, pri čemer zaporedje puščic ne bo isto.

V naslednjih dveh nalogah (scena v avtopralnici in ateljeju) učenec predstavi preprosto opravilo z algoritmom, pri čemer so mu koraki že podani, razvrstiti jih mora le v pravilni vrstni red. Tu je pomembno, da so natančni in da si dobro zapomnijo izbiro (delavski škrat) ter korake posamezne vrste čiščenja (v drugi nalogi), v tretji nalogi pa je zopet pomembna natančnost  ter logično razmišljanje. V obeh nalogah so zajete tehnike: urejanje in usklajevanje, ponovno igranje ter zgodba.

Zadnja scena se odvija v kleti, kjer igralec s pridobljenimi ključi iz prejšnjih nalog, odpre skrinjo, v kateri se skriva glavna nagrada. Igralec pri tem uporabi tehniko urejanja.

Ko učenec/igralec uspe dobiti zvezdo, se zopet premakne v avlo, kjer se igra zaključi.